ՄԱՄՈՒԼ.ամ
Hay / Հայ | Рус | Eng | Tür
USD 483.07, EUR 544.18, RUB 6.38, GBP 643.16
+4 °C, +4 °C ... +7 °C Vaghy:+12 °C
«Areni-1 qarandzavi: 6000 tarva gangi artaqini erachaph verakazmutyuny mec aghmuk bardzracrec». Ed. Meliqyan
00:30, 14.10.2021
6516 | 2

Sepagreri u qartezneri usumnasirmamb zbaghvogh Eduard Meliqyany feysbuqyan ir ejum grel e. «Shabatner araj hanrutyany nerkayacvac Areni-1 qarandzavi: 6000 tarva gangi antropologiakan arandznahatkutyunneri ev DNT testi himan vra arvac nra artaqini erachaph verakazmutyuny (pt. 1) mec aghmuk bardzracrec: shateri hamar da shat anspaseli er, isk vorosh tgetner nuynisk caghrecin gitnakannerin, te ibr: es inch eq stacel: sa inch hay, es «kyazhy» vonc karogh a linel mer naxnin:

Areni-1 qarandzavi: 6000 tarva gangi artaqini erachaph verakazmutyuny

Phordzem matcheli bacatrel te vonc... Naxapes neroghutyun em xndrum, vor himnakanum ruserenov em arel da, qanzi hayeren targmanel git. hraparakumneric bervogh aydqan mejberumner indz hamar (orpes hayerenin chtirapetogh hayi), bavakanin bard e ev ardyunqy kstacvi shat aveli anynduneli:
Nax asem, vor gitnakannern stacvac patkery chen phordzum nerkayacnel vorpes 100%-anoc hamapatasxanutyun: vorqan el manrakrkit ev norararakan metodnerov arvac ashxatanq e sa, mievnuyn e der mot 30% mnum e verakazmoghneri phordzi ev erevakayutyan ardyunq... BAYC da chi veraberum voch achqeri guynin, voch mazeri guynin evn... Karogh e veraberel, orinak, sanrvacqin ev mashki erangin (bayc voch guynin), vorosh chaphov achqeri ktrvacqin, shurterin...
Isk hima mi qich genetikayic:
"Gruppa uchyonix vo glave s Gansom Eibergom (Hans Eiberg) iz Kafedri kletochnoy i molekulyarnoy medicini pri Kopengagenskom universitete (University of Copenhagen) prosledili razvitie geneticheskoy mutacii, kotoraya privela k poyavleniyu golubix glaz. Eta mutaciya proizoshla ot 6 000 (Arenii qarandzavi gtaconeri shrjan) do 10 000 let nazad.
Do etogo perioda golubix glaz ne sushchestvovalo. «Iznachalno vse lyudi imeli korichnevie glaza», — obyasnyaet Gans Eiberg.
Mutaciya povliyala na tak nazivaemiy gen OCA2, kotoriy prinimaet uchastie v proizvodstve melanina, pigmenta, otvechayushchego za cvet volos, glaz i kozhi. On ne polnostyu «otklyuchaet» gen, a ogranichivaet ego deyatelnost, chto sokrashchaet proizvodstvo melanina tolko v raduzhke. V rezultate, on oslablyaet korichneviy cvet glaz do golubogo.
Issledovanie smoglo dokazat, chto goluboglazie lyudi v Danii, tak zhe kak i v Azii, chto vse goluboglazie lyudi imeyut odnogo obshchego predka, zhivshego gde-to vblizi chernomorskogo poberezhya Azii" (Amasia - Javaxq). Eto geneticheskoe otklonenie rasprostranilos v Evropu i na ves mir.
No vopros o tom, kak poluchilos, chto 10 000 let nazad na Zemle ne bilo nikogo s golubimi glazami, a seychas ot 20 do 40 % evropeycev goluboglazie, otvet daet kanadskiy antropolog Piter Frost (Peter Frost), opublikovavshiy statyu (European hair and eye color: A case of frequency-dependent sexual selection? (2006) Evolution and Human Behavior), v kotoroy utverzhdaet, chto otnositelno nedavnee (10000 let) vozniknovenie v severnoy i vostochnoy Evrope bolshogo raznoobraziya cveta volos (sem tipov) i glaz ukazivaet na to, chto, skoree vsego, proisxodila evolyucionnaya selekciya.
Frost zamechaet, chto naibolshee raznoobrazie cveta volos i glaz nablyudaetsya na territorii, kotoraya vo vremya poslednego lednikovogo perioda 10000—15000 let nazad predstavlyala soboy kontinentalnuyu tundru. Naxodyas v takix surovix usloviyax, muzhchini-oxotniki dolzhni peremeshchatsya na bolshie rasstoyaniya, i esli im ne udayotsya nayti dobichu, oni umirayut. Zhenshchini zhe imeyut menshe vozmozhnostey dlya sobiratelstva edi, v svyazi s chem ix blagosostoyanie v znachitelnoy mere zavisit ot muzhchin. Iz-za etix faktorov, kak utverzhdaet Frost, mnogie zhenshchini ostayutsya bez muzhchin-partnyorov, v svyazi s chem obostryaetsya selekciya po seksualnim priznakam.
Takim obrazom, po gipoteze Frosta, belokurie i drugie «yarkie» geni zakrepilis vsledstvie konkurentnogo preimushchestva ix obladatelnic v oblasti privlecheniya vnimaniya nemnogochislennix muzhchin lednikovogo perioda, ucelevshix v golod i stuzhu. A na samoy rodine takogo «strogogo» otbora ne proizoshlo. Da i gen golubix glaz yavlyaetsya recessivnim, t.e. podavlyaetsya dominantnim pigmentirovannim genom."
"Ranee uchenie opredelili tri drevneyshie populyacii, kotorie legli v osnovu sovremennoy Evropi. Dve iz nix, kak soobshchaet BBC, ssilayas na Nature journal reports, migrirovali iz Vostochnoy Anatoliii (miayn te Haykakan lernashxarhy chhishatakvi) v Evropu v raznoe vremya v istorii. Pervaya gruppa, gruppa goluboglazix, no smuglokozhix oxotnikov-sobirateley, pereselilas v Evropu tisyachi let nazad i, kak i drevnie lyudi gruzinskoy peshcheri Sacurbliya (pozdniy paleolit, okolo 13 tisyach let nazad), vizhivalo v Lednikovuyu epoxu v polnoy izolyacii, do tayaniya lednikov i prixoda «vtoroy volni», uzhe ne oxotnikov, a zemledelcev (7000 let nazad), kotorie bili uzhe kareglazimi, no svetlokozhimi. Eti plemena vmeste s severoevroziyskoy populyaciey smeshivalis i obrazovali sovremenniy tip evropeyca."
"Kak okazalos, chast kavkazcev poshla na vostok i v konechnom schete dobralas do Indii. Ix geni i sostavili osnovu evropeyskogo komponenta sovremennogo naseleniya subkontinenta. Veroyatno, eto yavlyaetsya posledstviem zavoevaniya Indii nositelyami indo-ariyskix yazikov.
Masshtabnie migracii kavkazcev posle tisyacheletney izolyacii s geograficheskoy tochki zreniya kazhutsya vesma pravdopodobnimi. Kavkaz naxoditsya v samom centre Evrazii, otkuda otkrivayutsya puti i na zapad, i na vostok, otmechaet soavtor stati Ron Pinxasi (Ron Pinhasi)".

Isk hima amenakarevory: Areni-1 qarandzavi mardu DNT-i (Y-qromosom haploxumby (hayrakan gic) usumnasirumy parzel e, vor ayn krel e L1a1-M27 tipy: L haplotipy krum en naev, orinak, 7-14% shek chechennery, Hindukush lerneri kalashneri ev hunza cegheri nerkayacucichneri 1/4-y (pt. 5), qrderi ev italakan alperi Tirol shrjani bnikneri phoqr masy:
Nuyn patmakan Amasiayi bnakichneri yndameny mot 7%-y...
Yndhanrapes L tipy (ir bolor entatiperov) ashxarhi amenahazvadep handipoghneric e... Amenashaty taracvac e Haravayin Asiayum (ayn el yndameny mot 10%), inchi hamar hatchax kochvum e «hndkakan»... Nuyn pattcharov nra arajacman goyutyun unecogh erku varkacneric meki hamadzayn arajacel e henc ayd erkramasum... Sakayn ayl, aveli yndunvac varkaci hamadzayn ayn arajacel e voch te Haravayin, ayl Arajavor Asiayum (Kovkas, Zagrosi lerner (im papakan Parskahayq), Tavrosi haravayin naxalernery)... Qanzi hamarvum e, vor ayn genetik (nor) mutaciayi ojaxy piti gtnvi voch ayn shrjannerum, vortegh tvyal tipn aveli taracvac e (da karogh e teghi unenal mi sharq patmakan pattcharnerov paymanavorvac), ayl ayn shrjannerum, vortegh ditarkvum e ayd tipi entatesakneri (tchugheri) bazmazanutyuny (zargacumy)...

L tipy arajacel e K tipic (nra mutaciayic), vorn el ir hertin IJK glx. tchughic: Na el F makrotipic (pt.6: mardkutyan «hayrakan tohmacary»), vory mer genotipum amenahin tipn e (mot 50000 tari). ayn krum en hayeri mot 1/5-y: Isk J tipy mot 1/4-y:
Mardkutyan «hayrakan tohmacary»

Husov em hima arden parz e vonc»:

Aghbyury: Eduard Meliqyan
Kisvir ays nyutov:
| |
13:06, 27.11.2021
1030 | 0
10:48, 27.11.2021
1026 | 0
depi ver